Zrcalke – modroslovje

ZRCALKA – OPREDELITEV IN PREDSTAVITEV POJMA

Zrcalka je po oblikovni plati zapis, sestavljen iz dveh ali treh samostojnih, medsebojno ločenih kratkih besednih sklopov.

Po vsebinski plati predstavlja zrcalka v besedah izraženo večpomenje (misel(-i), čustvo(-a), mišljenje, čustvovanje, čutenje, simbolnost …), katerega celostno dojetje, (raz)umevanje in/ali doživetje je stvar bralčevega oz. doživljalčevega sodelovanja (tj. z njegove strani proizvedene pomenske dopolnitve, sprevida, uvida, doumetja, spoznavne utrnitve, (so)čutenja …). Skozi svoje tovrstno sodelovanje bralec oz. doživljalec zrcalke opredeli ‘svoje’ pomene posameznih besednih sklopov zrcalke, pomenska razmerja med dvema oz. tremi besednimi sklopi zrcalke in pomen(-e) zrcalke kot celote.

Spričo povedanega je po komunikacijski plati zrcalka:
(a) ‘pogovor’, komunikacija, medsebojno ‘zrcaljenje’ dveh ali treh besednih sklopov zrcalke;
(b) ‘pogovor’, komunikacija, medsebojno ‘zrcaljenje’ avtorja zrcalke in njenega bralca oz. doživljalca.

Novotvorjena beseda ‘zrcalka’ izhaja iz besede ‘zrcaljenje’ in torej etimološko pomeni ’tista, ki (se) zrcali’.

Zrcalka, sestavljena iz dveh besednih sklopov, se imenuje dvojna zrcalka ali dvozrcalka. Na področju likovne umetnosti je možna njena primerjava s pojmom ‘diptih’.

Zrcalka, sestavljena iz treh besednih sklopov, se imenuje trojna zrcalka ali trozrcalka. Na področju likovne umetnosti je možna njena primerjava s pojmom ‘triptih’.

Prvi primer dvozrcalke in oblika njenega zapisa:

NA POTI DO CILJA –
IZMIŠLJIJA

*
*
*

BALON
IZ KAMNA

Opomba: Tri zvezdice, ki ločijo besedna sklopa zrcalke, simbolizirajo različne možne sprevide, doumetja, (raz)umevanja … pomenov zrcalke.

Drugi primer dvozrcalke:

VLADAVINA 
POMLAJEVANJA

*
*
*

OS CIKLA JE … ?

Tretji primer dvozrcalke:

NAŠI EPICENTRI
BREZOBZIRNOSTI

*
*
*

GLEJ, VERZ, NAPLAVLJEN
NA ODDALJENI OBALI!

Prvi primer trozrcalke in oblika njenega zapisa:

O DRUGIH
VSE NAJSLABŠE

*
*
*

TI, ZVEZDA *
*
*
TIŠČIMO SE
NA VELIKEM VOZU

Drugi primer trozrcalke:

NEZNOSNOST
NAJBOLJE PRENAŠAJO
TISTI, KI JE NE ZAZNAJO.

*
*
*

OBKLESANO
MISLOČUTJE
*
*
*
HLODOVINA ZA
FUTURISTIČNI FURNIR
POZABE

Na kratko povedano je zrcalka posebna oblika dveh ali treh ubesedenih pomenskih sklopov, ki so v takšnem medsebojnem pomenskem razmerju(-jih), da vzpodbujajo oz. izzivajo misli in/ali občutja bralca/doživljalca zrcalke. Bralčevo/doživljalčevo doumetje razsežnosti pomenov zrcalke ‘se zgodi’ na način njegovega sprevida, uvida, spoznavnega doživetja, ‘razsvetljenja’, pomenske dopolnitve in zaokrožitve tistega, kar je v zrcalki zapisano in izraženo.

Spričo povedanega bi bilo možno zrcalko primerjati z:

  • pomensko ‘polzakritim’ oz. težje razberljivim aforizmom;
  • večdelno, pomensko deloma (ne)koherentno mislijo;
  • dvojico ali trojico raznopomenskih verzov;
  • zenovsko domislico, modrostjo ali koanom (uganko).

Zrcalka je lahko ilustrirana, tj. dopolnjena z grafično-vizualnimi vsebinami oz. oblikami. V tem primeru govorimo o ilustrirani zrcalki.

Mediji za posredovanje zrcalk bralcem/doživljalcem so lahko letaki, knjige, plakati, klasična oz. analogna vizualna dela (risbe, slike, grafike …), (na platno, steno, zid, fasado …) projicirane ‘podobe’, računalniško proizvedeni artefakti oz. dokumenti itd.

Zrcalko zasnoval: Jože Kos Grabar ml.
marec/sušec 2010 – marec/sušec 2011

Zapisal: Jože Kos Grabar ml. 6. 3. 2011

P. S.: Zgornje besedilo je v PDF-datoteki na voljo na tej povezavi.